Kulturno društvo Stoperce

Veselo ob postavitvi klopotca v Meniku

2011-08-31T15:01:00.000+02:00

Etnografska sekcija KPD je tudi letos pristopila k postavitvi vaškega klopotca nad vinogradi v Meniku. V nedeljo, pred praznikom Marijenega vnebozetja, so se ob postavitvi zbrali možje in fantje iz vasi, ki so klopotec ponosno dvignili kvišku, le-ta pa jim je nemudoma vrnil svoj klip-klap-klip-klop pozdrav.

Pravijo, da je klopotec pravi znanilec jeseni; ko ga zaslišiš, je jesen pred vrati.

Sicer pa so dnevi okoli Marijinega vnebovzetja, oziroma velikega šmarna ali velikih maš, kot temu prazniku tudi pravimo, ko se po eni strani naznanja, da prihaja jesen, po drugi pa, da grozdje začenja zoreti in da prehaja v tretjo fazo svojega razvoja. In prav zato so že od nekdaj v vinorodnih območjih postavljali na visoke drogove klopotce, ki naj bi z ropotom odganjali ptiče in vse druge nadloge. Ponekod verjamejo, da tudi točo.

Skoraj vsak vinogradnik, ki da nekaj nase, ima v svojih goricah klopotec. Nekateri izmed teh pa celo tekmujejo v tem, kateri bo imel večjega in kateri bo odgnal več ptičev.

Glas klopotca pa kljub svoji zanimivosti skriva v sebi tudi grenko stran. Ko so se iz haloških vinogradov oglasili klopotci, so gospodarji otrokom strogo prepovedali iti v vinograd. Učili so jih, da se v vsakem grozdu skriva kača, da otroci ne bi jedli grozdja in bi potem zmanjkalo vina za odrasle.

Klopotec, kakršnega poznamo pri nas, je izvirna iznajdba slovenskega človeka, s katero si je pomagal pri varovanju vinogradov. Prvi zapisi o klopotcu izvirajo iz leta 1695, neki mariborski zgodovinar pa poroča, da se je klopotec pojavil že leta 1573 v Halozah in v Zagorju in je starejši od mlina na vodo. Posebnost haloškega klopotca je, da ima 6 per, za razliko od avstrijsko štajerskega, ki jih ima 8 in slovenjegoriškega, ki jih ima samo 4.

Ime je dobil po svoji funkciji, saj klopoče- zaradi klopotanja so ga torej poimenovali KLOPOTEC.

Klopotec je naprava, ki je sestavljena iz 40 delov in jo poganja veter. Posamezni deli so gibljivi in morajo biti izdelani točno, da le-to deluje kot celota.

Pri izdelavi klopotca je zelo pomembna njegova oblika in melodija, ki je odvisna od pravilne izbire in obdelave lesa.

Narejen naj bi bil iz šestih vrst lesa, kar je tudi nekakšna posebnost te čudovite naprave in s tem je omogočeno, da je njegovo klopotanje raznoliko.

Vsak del ima natančno opredeljeno funkcijo. Stol je tisti del, ki drži gred. Ima obliko stola, zato nosi tudi takšno ime. Biti mora iz trdega lesa, ponavadi iz hrasta, jesena. Na gred, za katero je najboljši akacijev ali hrastov les, izvrtajo luknje, v katere pritrdijo kice, bace ali macleke. To vse so haloški izrazi za lesen kij, ki tolče po deski. Kici morajo biti razporejeni tako, da nikoli ne udarita po deski dva hkrati. Udarjajo po naslednjem vrstnem redu: 1, 3, 2, 4. Kice držijo škarje in klinček. Škarje razpenjajo leseni jezički (kajle). Škarje so iz hrastovega, jesenovega ali akacijevega lesa. Za klinček je najboljši les akacija, sviba ali hrast. Kici udarjajo po deski, ki pa je obešena na verigo. Najboljša deska je iz kostanjevega, češnjevega in javorjevega lesa. Kostanjeva deska zelo lepo zveni, toda ima najkrajšo življenjsko dobo. Vetrnice so narejene iz smrekovega ali topolovega lesa. Veliki klopotci imajo tudi zavoro, da jih lahko ob velikem vetru ustavijo, sicer se lahko poškodujejo.

Rep je iz hrastovega lesa, saj ostane listje najdlje na vejah.

Ni pa pomemben le čas, ko klopotce postavljajo, pač pa tudi čas, ko jih podirajo. Klopotec snamejo z droga po trgatvi, najkasneje pa do Martinovega, 11. novembra. Gospodarja, ki pozabi sneti klopotec, lahko presenetijo vaški fantje, ki ponoči klopotec ukradejo in na drogu pustijo sporočilo, kakšna je odkupnina zanj.

Marsikdo se najbrž vpraša, kakšen smisel ima danes postavljati klopotec, ko pa vemo, da se ga tudi ptiči več ne bojijo oziroma se sčasoma navadijo na njegov klopot. Torej je glede svojega temeljnega poslanstva pravzaprav neučinkovit. Toda klopotec je v svojem času, odkar ga poz-namo, postal tako priljubljen in nepogrešljiv del krajine, kjer je doma in ga vidimo kot zaščitni znak naših vinogradov. Klopotčeva pesem je nekaj posebnega, še posebej lepo jo je poslušati ponoči, ko je tišina in se oglašajo vsak s svojega hriba.

Žalostno je, da nekatere ljudi to moti in nasprotujejo njegovemu postavljanju – v nasprotju z takimi, upam da redkimi izjemami, menim, da moramo na našo tradicijo biti ponosni in jo z veseljem prenašati naprej iz roda v rod.

Oglejte si še kratek video (tudi v HD kvaliteti):

Ida Žunkovič

vodja etnografske sekcije

Modrosti kresne noči

2011-08-23T12:43:00.000+02:00

Na kresno noč, 24.6.2011, smo se v Stopercah v velikem številu zbrali v Domu krajanov, da bi skupaj praznovali in odkrivali čare te skrivnostne noči. Seveda smo tudi letos načrtovali prireditev na prostem nad cerkvijo, toda že drugo leto zapovrstjo nam je to željo preprečil dež. Na to smo bili vsekakor pripravljeni in kot že rečeno prireditev izpeljali v dvorani Doma krajanov. Tudi letos smo se držali lanskega koncepta prireditve, torej v samo praznovanje kresne noči smo vključili tudi kviz, kjer so se tekmovalne skupine letos izkazale v poznavanju domačega kraja, zelišč in drugih rastlin, ki so povezane s kresno nočjo.

Uvodoma nas je pozdravil ˝Kresnik˝, ki je po staroslovanski mitologiji bil zlatolasi in zlatoroki sin ognjenega boga, ki je podedoval sonce, svetlobo, toploto in ogenj. Kresnik naj bi bil sončno božanstvo, ki ga je kasneje krščanstvo prikrojilo svojim potrebam in ga je izpodrinilo s čaščenjem sv. Janeza Krstnika.

Nekoliko smo pobrskali tudi po literaturi in naleteli na Shakespearovo delo Sen kresne noči. Odlomek iz tega literarnega dela smo tudi uprizorili.

Kresniku so se pridružili tudi palčki in vile, s sliko in besedo smo bili poučeni o magični moči praproti, šentjanževke, hrasta in divjega pelina na kresno noč. Palčki in vile so na gozdni jasi odplesali svoj čarobni ples.

Nato so vile in palčki na prizorišče pospremile letošnje udeležence kviza. Čar kresne noči je namreč tudi letos pritegnil k sodelovanju pogumne privržence pestrega dogajanja na stoperških prireditvah. Zbrali so se po štirje sodelavci v štirih skupinah. Ker kresna noč ne obrne na glavo le življenja ljudi, ampak tudi živali, in napoji rastline z zdravilno in še mnogotero močjo, so se bili tudi naši tekmovalci pripravljeni pomeriti v raznolikem znanju in spretnostih.

V slogi je moč, je pa tudi prijateljstvo, sodelovanje, tudi pogum, ker ne veš, kaj te čaka. In vse to so izkusile naše skupine, poimenovane po najbolj pomembnih rastlinah kresne noči:

PRAPROT je zastopala najmlajša skupina (Dejan Kamenšek, Natalija Kamenšek, Sara Sledič in Sašo Kodrič).

DIVJI PELIN je dobila ime stoperška srednja generacija (Jože Kolarič, Gelica Kralj, Martin Lorber in Srečko Taciga).

ŠENTJANŽEVKA - sončno rožo so zastopali naši rodoljubi (p.Janez Ferlež, Martina Kores, Rezika Rechsteiner in Anica Taciga).

HRAST, mogočno drevo, žilavo in uporno, je bilo simbol skupine najstarejših (Danica Bedrač, Anton Galun, Tilčka Jernejšek in Ivan Vrabič).

In katere skrivnosti so odkrivali? S ponazoritvijo video posnetka in besedila so prepoznavali našo lepo pokrajino; poimenovali so zaselke in zemljišča na začetnico »S«, ker le-teh premore naša KS zelo veliko in še na začetnico imena svoje skupine; povedali so, v kateri zaselek spadajo domačije, ki so bile poimenovane z domačimi imeni; prepoznavali so štiri vrste čajev iz zdravilnih zelišč; zelo domiselno in spretno pa so spletli in izdelali venček iz detelje za dekle, venček za moškega iz hrasta, venec za žival iz poljskega cvetja in stolček iz cedilja.

Kresna noč jim je dala tudi moč napovedovanja prihodnosti. Stopercam so napovedali razcvet na vseh področjih. Opozorili pa so, da bo do leta 2200 zmanjkalo nafte in da bomo vsekakor množično hodili peš (nekaj tudi za naše zdravje!).

Med preštevanjem točk doseženih pri kvizu so svoj ˝kresni˝ ples odplesali folklorniki Folklorne skupine KPD Stoperce.

Strokovna komisija v sestavi p. Jože Lampret, Marko Lampret in Anica Rejec, je menila, da so bili vsi udeleženci kviza, vse skupine, zelo uspešni, spretni in kreativni. Enakega mnenja smo bili tudi vsi kreatorji praznovanja kresne noči in publika, ki je navdušeno spremljala vsa dogajanja. Tudi letos smo namreč pri organizaciji prireditve uspešno sodelovali člani različnih sekcij Kulturno prosvetnega društva Stoperce. Vsem hvala.

Naše druženje smo nato nadaljevali pred Domom krajanov, kjer smo se lahko okrepčali z zeliščnimi kruhki ter pijačo. V bližini so zagoreli tudi kresovi.

Za nami je uspešno druženje različnih generacij, ki so se srečale ob predstavljanju znanega in iskanju neznanega v svojem rodnem kraju. Biti zraven je že zmagoslavje, kaj bi šteli točke ali uvrstitev. Hvala vsem za zaupanje, pogum in sodelovanje na kvizu! Hvala vsem, ki ste skupaj z nami preživeli to magično noč.

Vera Planinc in

Nataša Bedenik

Ohranimo podeželje

2011-08-23T11:12:00.002+02:00

Tudi v letošnjem letu je etnografska sekcija KPD Stoperce izvedla projekt Ohranimo podeželje. V prejšnjih letih smo izvedli tekmovanje za najlepše domačije s poudarki na krajevni tipiki.V letošnjem letu pa nam je bilo v ospredju, da smo nagradili s priznanji in nagradami tiste domačije, ki skrbijo, urejajo in prenavljajo gospodarska poslopja, vodnjake, kozolce in podobno arhitekturno dediščino. Domačije so se tudi letos prijavile na razpis ali pa so jih prijavili drugi. Za skrb in ohranjanje arhitekturne dediščine so letos prejeli priznanja naslednje domačije: ADAM Darinka in Jože iz Kupčinjega vrha, ADAM Franc in Terezija iz Zg. Sveče, GOLOB Nada in Ivan iz Kupčinjega vrha, družina JERIČ iz Zg. Sveče, LORBER Marjeta in Martin iz Stoperc, LAMPRET Viktor iz Grdine in TADIČ Pero in Jožica iz Kupčinjega vrha. Zahvaljujem se družinam za sodelovanje in vabim, da še naprej skrbijo za svojo dediščino. Priznanja smo podelili na kmečkem prazniku v soboto, 28. maja 2011.

Za popestritev na kmečkem prazniku pa smo izvedli nagradno igro. Obiskovalci kmečkega praznika so morali zapisati ime lastnika domačije, kjer je bila fotografirana fotografija in tudi svoje ime. Po podelitvi priznanj smo med vsemi listki, izžrebali Lorber Antona, ki je pravilno ugotovil lastnika domačije in ga nagradili.

Za nagrade pa so prispevali:

Unistek Pušaver iz Tlak, Fotovideo Brbre - Majšperk, Pizerija Vuk - Breg, Okrepčevalnica Winetou – Zg. Sveča, Keros – Rog. Slatina, RST-Dolšak – Rog. Slatina, Vrtnarija Mikulič – Rogatec, Cvetličarna Javornik – Rogatec, Cvetličarna Babica – Rog. Slatina, Gorenje d. d. – Rogatec, Kitak Srečko, Domačija Vuk Lidija – Breg, Trgovina Dino – Breg, Frizerski studio TDK, Klarič Tanja – Breg, Frizerstvo Ksenija Habjanič – Stoperce. V imenu vseh nagrajencev se sponzorjem iskreno zahvaljujem. Na tem mestu pa se moram zahvaliti tudi Kidrič Dragici iz Grdine, članici ustvarjalne sekcije, ki je tudi letos poskrbela za fotografije nagrajenih domačij. Hvala vsem, ki se trudite in ohranjate našo dediščino.

Ida Žunkovič,
vodja etnografske sekcije
.

6. srečanje ljudskih pevcev in godcev v Stopercah

2011-05-15T18:03:00.001+02:00

V nedeljo, 17. aprila 2011 se je v Stopercah odvijalo 6. srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki so ga z uspešnim sodelovanjem organizirale Pevke ljudskih pesmi KPD Stoperce in Pevci ljudskih pesmi »Prešmentani faloti«.

Prireditev sta vodila Milenca Golob in Milan Galun.

Prisluhnili smo prijetnemu popevanju, petju ljudskih pesmi in godenju viž 12 nastopajočih skupin.

Skozi šopek teloha, zvončkov in trobentic... smo se že dodobra prebili v pomlad. Narava se je začela prebujati, drevesa zelenijo, slišati je žvrgolenje ptic, z vonjem in lepoto nas obdaja cvetoče sadno drevje. Naj bo pomlad čas, ko se zavemo vrednot življenja in narave, ki nas obdaja.

Pevke ljudskih pesmi KPD Stoperce
- Jaz pa enga konjiča mam
- Bom v klošter šla bom nunica

S pričetkom pomladi se začnejo na vrtu, travniku, na njivi, v vinogradu, tudi prva kmečka opravila. V upanju, da nam bo vreme naklonjeno, orjemo, kopljemo, sadimo. Moški ponavadi opravijo dela v vinogradu, ženske se posvetijo vrtu in delu na njivi.

Kulturno društvo Preske Fantje iz Preske
- Prišla bo spomlad
- Kaj pa dekle tukaj delaš

Skrb za vinograd, za vinsko trto, zahteva skrbnega gospodarja. Delo v vinogradu poteka skozi vse leto. Nasploh pa so z vsakim letnim časom že od nekdaj povezana določena opravila.

Ljudske pevke društva upokojencev Ptujska Gora
- Nekoč so mi strune zapele
- Še vedno vidim te pred sabo

(Pojejo 7 let. Gredo povsod, kamor jih povabijo. Lansko leto so imele 29 nastopov. Izdale so že 2 CD-ja.)

V koledarskem letu začnemo z obiskom vinograda že kar meseca januarja. Takole pravi pregovor: »Če na Vincenca sonce peče, obilo vina v sode steče.« Sv. Vincenc goduje 22. januarja. Na ta dan, vinogradniki simbolno obrežejo prvo vinsko trto.

KFD Kopači Podlehnik
- Ko psi zalajajo
- Po cesti gre en stari mož

(Skupina deluje že preko 30 let. Druži jih dobra volja in želja po ohranjanju ljudskih pesmi in običajev. Izdali so že 2 CD-ja, na kar so zelo ponosni. Radi se odzovejo povabilom doma in po Sloveniji.)

Ko je rez vinske trte končan, je potrebno povezati šparone.

Ljudske pevke KUD Gaj
- Preljuba mi dravska dolina
- Imel sem lepo dekle

(Skupina šteje 7 članic. Že 16 let prepevajo ljudske pesmi in ohranjajo ljudsko izročilo. Veliko nastopajo na raznih srečanjih ljudskih pevcev in ob drugih priložnostih. Tudi same večkrat organizirajo srečanje pevcev.)

Začetek pomladi je v vinograde vedno priklical tudi kopače. Na žalost pa danes le še redkokje vidimo kopače. Ta vrsta opravila je skoraj potonila v pozabo. Kopanje je bilo priložnost za druženje, za petje…

Pevci ljudskih pesmi Pevskega društva Zrelo Klasje
- Mati piše pismo belo
- Jaz bi lϋšten bia

(Zapisali so, da je 6 let ljudskih pevcev PD Zrelo klasje kratka doba, vendar so vsak dan v teh petih letih živeli ljudsko pesem. Izdali so pesmarico ljudskih pesmi z naslovom Šopek. Iz besedil le-te je nastalo 6 zgoščenk. Njihov moto je: »Če je pesem iz duše prišla, mora seči do srca.«)

Sledila je pletev vinske trte. Šlo je za zelo pomembno opravilo, saj če mladike v vinogrdau niso dovolj dobro oplete je lahko škoda velika. Trta je morala biti opleta do sv. Urbana , to je do 25. maja, preden začne cveteti.

KD Ljudske pevke Rogatec
- Tancala sem tancala
- Prišla je prišla ta ljuba pomlad

(Delujejo že 17 let. Pozimi igrajo igre, napisane po ljudskem izročilu, poleti pa hodijo na srečanja, se udeležujejo raznih proslav v domačem kraju ter sodelujejo z Muzejem na prostem Rogatec.)

V mesecu marcu je potekalo tudi ceplenje vinske trte. Nekoč je to potekalo ročno, danes strojno. Danes v vinograde sadimo le cepljeno trto. Običajno se jo sadi spomladi, šele tretje ali četrto leto pa trta obrodi.

KKD Zvezdni dol Kidričevo
- Teče voda teče
- Ko ptičica sem pevala

(Zapisale so, da se nam zahvaljujejo za povabilo. Pravijo, da se rade družijo z ljudskimi pevci in so zato vesele vsakega povabila.)

Na urbanovo 25. maja cveti trta. Zato so mu ljudje zaupali skrb za vinsko letino. O tem priča pregovor: »Če Urban greje zelo, trgatev dobra bo.«

Ljudski pevci Fantje treh vasi iz Lovrenca
- Skupnih štirideset
- Ko prišla bo pomlad

(Letos skupina praznuje 45 let delovanja. V skupini so bile manjše zamenjave pevcev, vendar je namen ostajal enak. Prepevajo na vseh prireditvah v občini Kidričevo, udeležujejo se pevskih revij, odzovejo se tudi na povabila izven občine. Radi se družijo in prepevajo s prijetnimi ljudmi.)

V poletnih mesecih je vinska trta izpostavljena številnim nevarnostim in zunanjim vplivom. Da bi obvarovali svoje vinograde pred škodljivci in boleznimi, jih vinogradniki večkrat škropijo.

Ljudske pevke Žanjice iz Cirkovc
- Preljuba si ti pomlad
- Bil je lep majski dan

(So članice Prosvetnega društva Cirkovce. V domačem kraju nastopajo na raznih prireditvah, veliko nastopov pa zabeležijo tudi v širši okolici. Vesele so vsakega povabila, ker so rade v družbi veselih ljudi.)

Do Jakobovega, to je do 25. julija mora biti trava v goricah pokošena in poganki porezani v višini kola. Da sonce lepo obsije grozdne jagode in bo tako priteklo rujno, sladko vince s katerim bomo veselo nazdravljali.

Veseli prijatelji UD Ustvarjalec
- Polka: Veseli prijatelji
- Polka: Na kožuhanju

(Skupina deluje že 7 mesecev. V tem času so izdali že svoj CD z lastnimi in ljudskimi skladbami. Na območnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo januarja so bili izbrani za regijsko srečanje, ki bo meseca maja. Vsi člani se z glasbo ukvarjajo že od šolskih let. Občasno z njimi zapoje tudi osnovnošolka Antonia Kodrič.)

»Za vsak del klopotca drugačen les, za različne ljudi različno vino.«

Postavljanje klopotcev je bilo svečan dogodek, ki je potekal na veliki šmaren (15. avgusta). Klopotci so različno velike lesene priprave s kladivci, ki ob udarjanju na leseno podlago oddajajo enakomerne glasove, ti pa odganjajo ptice iz vinograda.

Prešmentani faloti KPD Stoperce
- Če bi bil jaz slavček
- Sinoči je pela

Vodje vseh sodelujočih skupin skupaj z županjo Občine Majšperk in organizatorji.

Milenca Golob
Anica Rejec
Fotografije: foto sekcija KPD Stoperce

.

Kekec

2011-05-15T18:01:00.000+02:00

V našem kulturnem društvu smo radi dobre volje. Zato smo se z veseljem "problekli v Kekca" in nekaj odlomkov uprizorili na tradicionalni prireditvi Pozdrav pomladi v Majšperku.

Po nastopu smo naše druženje nadaljevali pred fotografskim objektivom v Spodnji Sveči.

Po Koroško - strokovno svetovanje Vasja Samca

2011-03-31T12:25:00.000+02:00

Stoperške folklornike je v nedeljo, 13. marca, obiskal Vasja Samec, strokovni sodelavec za folklorno dejavnost.

Po začetnem spoznavanju in sramežljivih pogledih in korakih je gost led prebil z besedami, kot so: »Ona ni tvoj priklop, z njo plešeš«. Še bolj gladko pa je šlo, ko je pohvalil znanje valčka in postavitev koreografije Maje Glaser, ki gosta dobro pozna iz srečanj folkloristov. Spet, ki je nastal z njunimi skupnimi močmi je tokrat Koroški in za oko poseben – pa saj ga boste videli kmalu.

Dan plesa se je zaključil za mizo, z željo po ponovnem snidenju ...

Natalija Gajšek

.

Zvarki »coprnc« izpod Donačke gore

2011-03-16T17:18:00.001+01:00

Legenda pravi, da so se tudi na Donački gori nekdaj shajale coprnice. Pripovedi, ki so se v ljudskem izročilu še ohranile govorijo tudi o tem, da je v gori bilo nekdaj mogoče slišati bobnenje in šumenje. No, ali verjeti ali ne, o tem folklorniki KPD Stoperce niso razmišljali, temveč so to dobro znano pripoved v živo uprizorili.

Pustni čas je bil ravno primeren, da se legendi tako nekoliko približajo. In tako so coprnice s hudičem Janžem ponovno, tokrat pod Donačko goro v zaselku Kupčinji Vrh, na pustni torek delale zvarke, kuhale debelo točo, plesale in s zvijačami vabile bližnje, da se zabavi pridružijo. Otroci so veselo in glasno opazovali dogajanje, bojazni pred coprnicami zanje ni bilo. Darinka in Valerija, sta maškaram dobrotljivo ponudili tople napitke in krofe. Njihovi glasovi so se po dobri kavi še okrepili in še glasneje odmevali pod osrčjem te skrivnostne Donačke gore.

Pogumne so bile in neukrotljive, zato so s tovrstnimi zvijačami poskusile še v več stoperških zaselkih.

Poglejti si to v videu (seveda tudi v full HD ločljivosti)!

Anica Rejec

.

1. mesto na povorki v Občini Majšperk

2011-03-16T17:01:00.003+01:00

Na pustno soboto so se folklorniki kulturnega društva udeležili pustne povorke v občini Majšperk in zasedli 1. mesto med odraslimi skupinami. Legenda pravi, da so pod Donačko goro živele "coprnce", ki so delale zvarke, kuhale debelo točo, plesale in ... točno to so predstavili občanom člani folklorne skupine.

Več o tem pa si lahko ogledate v spodnjem videu (seveda tudi v full HD ločljivosti) in fotografijah.

Odhod iz Stoperc

Predstavitev

1. mesto

Skupinska fotografija z županjo

Najlepša.si

2011-03-09T11:12:00.000+01:00

Tako se je glasil naslov letošnje prireditve posvečene dekletom, ženam, mamam, babicam, skratka vsem ženskam. Želeli smo namreč predstaviti lepoto ženske v vsakem obdobju, od majhne štručke v vozičku do ženske z osivelimi lasmi.

Tako smo pričeli z občudovanjem dojenčice, nato nadaljevali z razigranostjo otrok stoperške šole. Maja, Romana in Sašo so nam predstavili tista bolj muhasta najstniška leta, Sašo je nato razmišljal o odrasli ženski. Privoščili smo si tudi nekaj glasbenega predaha. Zapeli so nam Prešmentani faloti, Ljudske pevke in premierno nova pevska skupina deklet, ki bodo med drugim ohranjala tudi ljudsko pesem. Ob tej priložnosti smo povabili tudi vse, ki bi se želeli pridružiti tej skupini deklet.

Fantje in možje so prihajali na oder z raznobarvnim cvetjem in z lepimi mislimi o ženskah. Lea in Miran pa sta nam ponazorila zrela leta ženske na hudomušen način.

Predstavil se je tudi Sašo s kitaro in odlično interpretacijo Smolarjeve pesmi, Daleč, daleč je za naju pomlad.

Ob koncu smo se zahvalili vsem nastopajočim in voščili vsem ženskam ob njihovem prazniku in jih obdarili s cvetom, ki ga je prispevala Občina Majšperk.

Torej draga dekleta, žene, mame, babice in vse ženske, iskrene čestitke ob tem prazniku!

Nataša Bedenik

Najlepša.si - vabilo na prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu

2011-03-06T15:03:00.000+01:00

VABILO

Spoštovane ženske, ob dnevu žena in materinskem dnevu lepo vabljene na prireditev, ki jo bodo za vas oblikovali člani KPD Stoperce v sodelovanju z učenci šole Stoperce.

Prireditev, »NAJLEPŠA.si« bo v ponedeljek, 7. marca 2011 ob 18.00 uri v domu krajanov Stoperce.

Lepo vabljene, seveda pa tudi vsi ostali člani vaše družine!

V hvaležnost za vaše poslanstvo, vam bo podarjen cvet!

.

Čaj za dve - premiera

2011-02-27T23:38:00.000+01:00

V soboto, 26. 02. 2011, je dramska skupina KPD Stoperce predstavila rezultate trdega dela v letošnji gledališki sezoni. Na oder je postavila komedijo Toneta Partljiča Čaj za dve.

Osrednja protagonistka Jasmina Rodolf, upokojena gledališka igralka, je bila vse življenje "druga", saj je v gledaliških igrah dobivala le stranske vloge. V čakalnici na smrt - v domu za opokojence - pa je bila Jasmina spoštovana pedanca, ki so ji pripadali drobni privilegiji. V tihoti noči je obujala stare spomine in igrala vloge, ki jih nikoli ni dobila. Vendar starost ni samo žalovanje za minulim. Je tudi pričakovanje novih izkušenj, kar je Jasmina dokazala z novo ljubeznijo, ki jo je našla v predsedniku življenjsko aktivnih oskrbovancev Janku.

Srečanje s kmetico iz Haloz, ki ji je življenje prineslo čisto drugačne težave, ji je odprlo oči - ugotovila je, da je vsaka stvar prijetnejša, če jo delimo še z nekom. Odločila se je za "čaj za dve".

Njeno spoznaje je dramska skupina želela posredovati tudi vsam gledalcem. Vsak izmed nas je v gledališkem listu dobil svoj čaj. Ali ga bo popil sam ali pa v dobri družbi, je odločitev vsakega posameznika.

Janja Kitak

PS: S klikom na diaprojekcijo vstopite v spletni album in si lahko ogledate še ostale fotografije!

Vabilo na ogled komedije Čaj za dve

2011-02-23T13:45:00.000+01:00

Dramska skupina KPD Stoperce vas vabi na ogled komedije Toneta Partljiča

»Čaj za dve«

Predstave bodo v:
- soboto, 26. 02. 2011, ob 16. uri v domu krajanov Stoperce,
- nedeljo, 27. 02. 2011, ob 15. uri v domu krajanov Stoperce,
- soboto, 05. 03. 2011, ob 19. uri v domu krajanov Stoperce.

Za obisk poskrbite vi, za smeh bomo mi!

Prispevek za odrasle je 5 EUR, za otroke 3 EUR.

.

Dramska skupina pripravlja Čaj za dve

2011-02-09T09:41:00.005+01:00

Dramska skupina našega kulturnega društva nam v letošnji sezoni pripravlja komedijo Čaj za dve, avtorja Toneta Partljiča. Premiera je predvidena konec tega meseca, tako tudi vaje potekajo čedalje bolj intenzivno.

Prizor iz vaj:

Za uprizoritev letošnje komedije se trudi naslednja ekipa:

Režiserka: Anica Rejec

Igrajo:

Lea Gregurec - Jasmina Rudolf, upokojena igralka

Marjanca Kamenšek - Angela Bračko, upokojena kmetica

Adi Kopše - Janko Gregorič, upokojenec

Marinka Pšeničnik - Marjana, direktorica v domu upokojencev

Klementina Golob - sestra v domu upokojencev

Aleš Žnidarko - Blažič, gospod župnik
Matjaž Kitak - Ivek, Angelin sin

Režiserko in vse igralce smo zaprosili, da nam na kratko opišejo svojo vlogo, ter kako se v nej počutijo. Njihov odziv lahko preberete v nadaljevanju.

Anica Rejec - režiserka

Precejanje »Čaja za dve«

Soustvarjati z dramsko ekipo v takšni sestavi, poduhovljeno. Veliko prostih ur preživimo ob smehu, skupni režiji, trdem delu… preden sledi premierna uprizoritev dramskega dela. Letos je še posebej zabavno, saj je izbrano delo po razvrstitvi nekoliko drugačno od prejšnjih let.

Upam, da ne bo preveč gledalcev ravno sebe iskalo v tisti podrejeni podobi kmečkega človeka in bi morda naša uprizoritev izzvenela, kot popolno nasprotje komedije. Konec je nadvse optimističen. Kaj si najbolj želimo! Gotovo smeh v dvorani!

Lea Gregurec - Jasmina Rudolf, upokojena igralka

Po premoru se ponovno vračam na oder. Kljub obilici dela z učenjem teksta, ki mi gre iz leta v leto težje v glavo in številnimi vajami, je to spet prijeten občutek.

To sezono imam pravzaprav zanimivo vlogo, saj igram upokojeno igralko, prvo damo teatra in »pedanco«, kateri je oder pomenil življenje. Zaradi samskega, delu predanega življenja, svoja stara leta preživlja v domu upokojencev, kjer še vedno neprestano igra in ponavlja različne vloge. Vse je en sam ritual, dokler ...

Ja, prav pestro je in upam, da se bo tako zdelo tudi gledalcem.

Sicer se v komedijah še nisem velikokrat preizkusila, a se da narediti marsikaj, sploh če gre za delo takšnega mojstra kot je Tone Partljič.

Meni osebno se je (pri mojih letih) najtežje z občutkom vživeti v 80- letnico, ker mi je to življenjsko obdobje tuje in še z njim nimam izkušenj :-).

Kljub komičnim situacijam, zabavnemu tekstu pa je veliko resnice nad katero se lahko zamisliš.

Se splača pogledati, v razmislek in za dobo voljo.

Marjanca Kamenšek - Angela Bračko, upokojena kmetica

Letošnja vloga mi je pisana na kožo. Igram preprosto haloško kmetico, ki na življenje gleda z zdravo kmečko pametjo. Vseeno pa je selitev v dom upokojencev zanjo huda preizkušnja. Ob druženju s svojo sostanovalko, nekdanjo prvo igralko v Teatru začne spoznavati navade in življenje umetnikov ter se seznani s pravim gledališčem. Zgodba je prav ganljiva in vseskozi dovolj humorna, da gledalcem ne bo dolgčas. Le raba narečja – v originalu naj bi bila kmetica doma iz Cirkulan, je bolj zahtevna. »No, z Božjo pomočjo, bo upam šlo!«, pravi naša glavna igralka Jasmina in tudi jaz računam na to.

Adi Kopše - Janko Gregorič, upokojenec

V Partljičevi komediji Čaj za dve, ki jo dramska skupina iz Stoperc na oder spravlja letos, mi je strokovno vodstvo gledališča zaupalo vlogo Janka Gregoriča, 78 let starega upokojenca, kateri aktivno preživlja jesen življenja v domu za upokojence. Janko spozna, da so njegova čustva še kar aktivna, zato se kot predsednik skupine življenjsko aktivnih upokojencev trudi osvojiti srce upokojene igralke, ki je najslavnejša oseba v domu. Všeč mu je, da mu drugi zavidajo, še bolj pa mu je všeč, ko spozna, da tudi igralka ni ravnodušna do njega.

Trudim se, da bi kar se da primerno odigral svojo vlogo in zgodbico prikazal našemu občinstvu v taki obliki, da jo bodo razumeli in se seveda tudi zabavali.

Marinka Pšeničnik - Marjana, direktorica v domu upokojencev

Ko pridem na letošnje dramske vaje mi je prav zabavno. Najprej, da pridemo skupaj, si izmenjamo novice, poklepetamo o tem in onem, se nasmejemo ... Potem moja vloga - vloga direktorice - super, ker to tudi nisem vsak dan.

Samo dogajanje igre v domu za ostarele pa tudi ni slabo, še posebej, če si v prvem bloku in si življenjsko aktiven. Vse ostalo boste videli in slišali, ko se vam predstavimo.

Klementina Golob - sestra v domu upokojencev

Vloga medicinske sestre je lik, ki ga dnevno srečujem v vsakdanjem življenju. Blizu so mi tako preprosti kot zelooo zahtevni ljudje. Prigode med njimi so včasih prav tako zabavne in polne smeha, kot odlično odigrana komedija. Vedno mi je bilo v veselje poslušati zgodbe upokojencev, ki pripovedujejo isto zgodbo, ampak iz vsakih ust pride nova - drugačna.

V igri kot medicinska sestra skrbim za varovance v domu starejših. Z vso predanostjo se potrudim ustreči njihovim željam, da jim bodo "šteti" dnevi čim lepši in noči polne "mirnega" spanca, seveda v sveži in urejeni postelji.

Aleš Žnidarko - Blažič, gospod župnik

Vloga župnika Blažiča, ki ga igram v predstavi je zanimiva, saj gre za lik umirjene in premišljene osebe, ki je v domu ostarelih potrebna iz vidika pogovora z oskrbovanci, da jim svetuje pri težjih življenjskih odločitvah in nenazadnje zaradi spovedi. Saj veste: »Vsak ima kakšen greh, v dejanjih ali v mislih« in do zrelih let življenja se ti jih lahko nabere kar nekaj ...

Čeprav je moj lik skrivnosten, svet, pobožen, dosleden, pa bi lahko rekel, da ti kar hitro zleze pod kožo in še prej, ko se zaveš, si že gospod Blažič.

Matjaž Kitak - Ivek, Angelin sin

»Saj veš, da nimam časa … Mama, samo malo še potrpi …« Moram povedati, da se teh dveh stavkov nisem rabil nič učiti, pa jih znam zelo dobro na pamet (ha, ha ...). So vzeti čisto iz mojega vsakdanjega življenja. Sicer na odru nadaljujem: »Še tri leta in grem v penzijo«, v resnici pa na službo še niti ne mislim, ker moram najprej končati faks.

Igram sina kmečke matere, ki se je znašla v domu upokojencev, ker otroka nimata časa skrbeti zanjo. Mater obiskujem, ker upam, da mi bo prepisala grunt. Kako bo, pa bomo še videli.

Drugače pa je na vajah luštno. Fajn ekipa. Všeč mi je izbor dela – končno komedija.

Ker nimam velike vloge, sem še »lučkar« in »mojster tona«.

8. februar: Prešernov dan

2011-02-09T00:57:00.001+01:00

Slovenci praznujemo tudi dan kulture. To je 8. februar, ki ga obeležuje spomin na smrt našega velikega pesnika – Franceta Prešerna. In, ali vemo kaj je kultura? Kultura je …

Ja, lahko bi se pisalo na dolgo in široko, pa vendar je včasih potrebno le bistvo. Torej, kultura smo v prvi vrsti ljudje sami. Preko nas, iz nas in po nas pa se odraža tudi navzven.

Letošnja osrednja prireditev ob kulturnem dnevu Občine Majšperk se je odvijala v Majšperku. Sodelovala je tudi folklorna skupina KPD Stoperce.

Lea Gregurec

Večer petja ob strokovnem sodelovanju Adriane Gaberščik

2011-02-09T00:50:00.000+01:00

Nedeljski večer je stoperškim folklornikom prinesel spet nekaj novega. Z nami je bila strokovna svetovalka za pevski program v folklornih skupinah Adriana Gaberščik. Preprosto, folklorniki so se ob podajanju njene strokovnosti učili peti. Najbolj obetajoče besede gospe Adriane so bile, »peti se lahko nauči vsak«. To je vlivalo posameznikom novo upanje, spet drugi bi najraje pobegnili skozi vrata.

Vaja je trajala dve uri. Učili smo se dvoglasnega petja, nadaljevali pa s postavitvijo (tretjega glasa) basa v skupini, saj je ravno ta najbolj pomemben za napredek skupine. Da, basirati znajo le izkušeni pevci, je zatrdila. Še veliko smo slišali o prepevanju ljudskih pesmi, tudi to, da se je zaradi igranja pri petju izgubil »tisti znani« petosminski takt, v katerem so včasih peli, na našem območju, tudi to, da naj ženske in moški pojo ljudsko pesem vsak zase, da je potrebno ohranjati pesem tako, ko se je pela nekoč in še in še o pomembnosti ljudskega petja so se naučili. In spet na ves glas zapeli.

Tudi zaključili so s pesmijo in z obljubo, da se drugo leto območne revije Pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž udeleži še ena, mlada, nova skupina ljudskega petja iz KPD Stoperce.

In kako naprej?

»Vaja dela mojstra.«

Iščemo nove pevske glasove, pridružite se nam! Skupino vodi glasbenik Dejan Rihtarič.

Anica Rejec

Ogledate pa si lahko tudi krajši video:

1. seja Upravnega odbora KPD Stoperce

2011-02-08T11:56:00.004+01:00

Na zboru članov, kakor se po novem imenuje nekdanji »občni zbor« smo v KPD Stoperce sprejeli in potrdili tudi spremembe Statuta našega društva. Tako so v skladu z Zakonom o društvih imenovani tudi posamezni organi društva.

Tako se je na prvi seji dne, 24. januarja 2011 sestal tudi upravni odbor KPD. Izvolili smo tajnico in blagajničarko. Naloge tajnice bo tudi v novem mandatnem obdobju opravljala Marinka Pšeničnik, naloge blagajničarka pa bodo tudi odslej zaupane Klementini Golob. V nadaljevanju je pogovor rekel o aktivnostih društva na posameznih področjih kulturnega delovanja.

Ob koncu pa smo izpolnili še anketo, ki se je nanašala na predloge o spremembah v društvu, na mnenja o vodstvu društva ...

Nekatere izjave:

»Vsi vemo, koga bi bilo potrebno opozoriti na kulturno vedenje v društvu.«

»Predsednica je prijazna, odgovorna, delovna, zanesljiva.«

»Mislim, vem, da smo izbrali pravega gospoda za podpredsednika.«

Anica Rejec

Antonova nedelja

2011-02-08T11:51:00.000+01:00

Ko se mesec januar že dobro prevesi v drugo polovico, goduje sv. Anton Puščavnik, farni zavetnik stoperške župnije.
Vreme na prihod častilcev k sv. Antonu velikega vpliva ravno nima, saj je znano že od nekdaj, da je cerkev to nedeljo polna. Iz raznih okoliških krajev so verniki prišli v Stoperce tudi to lepo januarsko nedeljo. Žegnanjsko slovesnost je vodil p. Janez Kmetec, somaševala sta p. Gavdencij Skledar in domačin p. Janez Ferlež.

Otroški pevski zbor pod vodstvom brata Robija je s otroško pesmijo dopolnjeval sv. mašo, zapeli so tudi domači cerkveni pevci.

Po zahvalnih nagovorih p. Gavdencija in ŽPS Župnije Stoperce, smo nadaljevali prijetno druženje zunaj cerkve, ob čaju in kuhanem vinu ter prigrizku za kar že vrsto let skrbijo prizadevne članice Društva gospodinj Stoperce.

Anica Rejec

PS: S klikom na diaprojekcijo vstopite v spletni album

Ob Antonovem

2011-02-05T01:46:00.000+01:00

Za drugi rojstni dan smo se stoperški folklorniki Sv. Antonu Puščavniku priporočili na poseben način – s plesom. Ob godovanju farnega zavetnika smo pripravili prireditev, nanjo pa povabili Folklorno skupino Prosvetnega društva Anice Černejeve in Folklorno društvo sv. Martina občine Hajdina. Obe skupini smo v Stopercah gostili prvič.

Druženje je bilo sestavljeno iz folklornih nastopov omenjenih skupim, naše – stoperške, začeli smo s petjem Borisa in Ksenije Habijanič, vmes pogledali nekaj projekcij, ki jih je pripravila Fotografska sekcija društva, to dobro uri druženja pa zaokrožili s predstavitvijo nastopov, sodelovanj in gostovanj naše Folklorne skupine.

Dan smo zaključili s klobasami, kot se za Antonovo spodobi. Pa ne kakršnih koli – te so bile izpod folklornih rok, sami smo klobase izdelali, odimili in jih gostujočim postregli z zeljem in krompirjem.

Natalija Gajšek

S klikom na diaprojekcijo vstopite v spletni album.

Video povabilo na prireditev Ob Antonovem

2011-02-05T01:45:00.000+01:00

Prireditev bo v soboto, 15. januarja 2011, ob 15. uri v Domu krajanov Stoperce.

Veselimo se srečanja z vami!

Folklorna skupina KPD Stoperce

Redni letni zbor članov

2011-02-05T01:44:00.000+01:00

V petek, 14. 01. 2011 smo imeli člani KPD Stoperce redni letni zbor članov. V letošnjem letu so bile tudi volitve novih organov društva in imenovanje ter potrditev vodij sekcij. Potrdili pa smo tudi dopolnitve in spremembe statuta KPD Stoperce.

Organi društva za naslednja 4 leta so:

Predsednik: Anica Rejec
Podpredsednik: dr. Peter Kitak
Upravni odbor: Anica Rejec, Peter Kitak, Klementina Golob, Marinka Pšeničnik, Nada Golob, Vera Planinc, Lea Gregurec

Vodje sekcij:
Dramska sekcija: Lea Gregurec
Pevci ljudskih pesmi, Prešmentani faloti: Anton Galun
Ljudske pevke: Nada Golob
Ustvarjalno-etnološka sekcija: Vera Planinc
Etnografska sekcija: Ida Žunkovič
Literarna sekcija: Nataša Bedenik
Folklorna skupina: Brigita Frlež
Fotografska sekcija: Peter Kitak

Udeleženci na zboru članov 2011

Stoperški TRIJE KRALJI

2011-02-05T01:38:00.001+01:00

Na predvečer praznika sv. treh kraljev oz. Gospodovega razglašenja, 5. januarja 2011 so stoperški možje z ubranimi glasovi stopili skupaj in obiskali ter zapeli trikraljevsko koledniško pesem ob oknu marsikatere hiše v Občini Majšperk.

Letos so se v posebej lepa trikraljevska oblačila odeli pevci ljudskih pesmi » Prešmentani faloti« v sestavi, Anton Galun, Milan, Galun, Slavko Butolen in Janko Bedrač. Kljub mrzlemu vremenu in škripajočim korakom po zamrznjenem snegu, je njihova pesem čudovito odmevala po grebenih in dolinah obiskanih zaselkov. Ob koncu in odprtih vratih pa je domačim seveda še sledilo voščilo. Če spanec ni bil preveč trden, jih je po lepo dodelani svetli trikraljevski svetli zvezdi bilo mogoče opaziti že na daleč.
Veseli smo, da nekateri še danes tako zvesto obujajo stare običaje. Na podbojih hišnih vrat bo še dolgo časa, morda kje tudi leto dni ostal spomin nanje, s kredo napisana letnica novega leta in začetnice imen treh kraljev, ki so v ljudskem izročilu bili Gašper, Miha in Boltežar.

Anica Rejec

Trije kralji pri družini Pšeničnik v Stopercah

Trije kralji na Fiderškem vrhu

Trije kralji pri predsednici KPD Stoperce

Zimska idila ...

2011-02-05T01:38:00.000+01:00

Letošnja zima je poskrbela za kar nekaj idiličnih prizorov. Nekaj bi jih želeli deliti tudi z vami ...

Foto delavnica s člani folklorne skupine in z novim fotoaparatom

2011-02-05T01:37:00.001+01:00

Dolgo pričakovane želje so končno postale resničnost. Fotografska sekcija KPD Stoperce ima svoj 1. digitalni fotoaparat, to je Canon EOS 550D z objektivom EF-S 18-135 IS.
Z nekaj člani folklorne skupine smo ga "testirali" kar na staro leto. Pri minus 8 stopinj celzija smo naredili čudovite fotografije in video posnetke pri starem mlinu v Čermožišah in pri ledenih svečah v Spodnji Sveči. Večino tega materiala smo uporabili za popestritev, na zdaj že tradicionalni prireditvi folklorne skupine Ob Antonovem.

Video, posnet z novim fotoaparatom:

Pridite in poglejte!

2010-12-25T23:09:00.000+01:00

Člani ustvarjalne sekcije (posebna zahvala gre Brigiti in Borisu Frležu, ter Martinu Bogmetu) so s srcem in z veliko fizičnega truda postavili jaslice na prostem, ki vedno znova presenetijo tako z lokacijo, kot tudi z izvirnostjo. Letos se nahajajo na kulturni ploščadi pri farni cerkvi in jih sestavlja preko 40 človeških figur naravne velikosti.

Jaslice in Novorojeno dete vas čakata v Stopercah vse do svečnice, zato pridite! Ne bo vam žal.

Vabljeni k ogledu!

Ne bojte se, glejte, oznanjam vam veliko veselje!

2010-12-25T23:07:00.000+01:00

Božična noč,

kako skrivnostna, sveta si.

Polna spominov in hrepenenja,

Božična noč.

Skrivnost božične noči so tudi letos skozi božično zgodbo ob jaslicah na prostem prikazali člani KPD Stoperce. Priložnostno sestavljena skupina igralcev in pevcev je tako pri otroški polnočnici ob 19. uri, kot pri polnočnici ob 24. uri odigrala prizor Božične noči.

Kako so plesali nekoč

2010-12-14T22:24:00.000+01:00

Tudi Stoperčani imamo svojo folklorno skupino. To najverjetneje že veste. Tega, da pa imamo tudi kandidatko za vodjo odraslih folkornih skupin, pa menda še ne. To je Milenca Golob, marljiv deklič iz Kupčinjega Vrha. Milenca že od jeseni obiskuje seminar za vodje odraslih folklornih skupin, ki ga je organiziral JSKD. Zraven študija pridno vlaga svoj trud in pridobiva znanje na področju folklorne dejavnosti. Ker vsaka pot k znanju zahteva tudi iznajdljivost, se je tako zgodilo tudi njej. O delu na terenu, ki je potekalo v Stopercah, našem domačem kraju je zapisala:
RAZISKOVALI SMO STARE STOPERŠKE PLESE

»Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je letos v okviru začetnega seminarja za vodje odraslih folklornih skupin ponudil možnost, da udeleženci seminarja za končno seminarsko nalogo opravimo raziskavo terena.
Bil je 9. december 2010. V Stopercah nas je tako obiskal Tomaž Simetinger, ki se ukvarja z raziskovanjem starih ljudskih plesov. Radovednost, kaj in kako so plesali v domačem kraju, kakšne navade so imeli ljudje ob posebnih priložnostih, nas je pustila v polnem pričakovanju. Upali smo, da se bodo naši informatorji spomnili na veliko podrobnosti iz svoje mladosti in nam tako pomagali sestaviti celoto plesnega izročila v našem kraju. Zelo veseli smo bili, da nam je bilo pripravljeno pomagati veliko število informatorjev.

Tomaž se je trudil s prav podrobnimi vprašanji o načinu plesanja nekoč. Skupaj smo se nasmejali, zapeli in seveda tudi zaplesali s kar nekaj krajani. Sodelovali so: Kidrič Ignac in Angela, Veronika Kolar, Ljudmila Lubej, Rozina Lampret, Anica Golob, Cita Leskovar, Franc Kidrič, Angela Lorber, Dragica Frlež in Franc Egartner ter muzikant Janko Bedrač. Vsem se za sodelovanje in pomoč še enkrat iskreno zahvaljujemo.«

Bilo je nadvse prijetno, tako, kot je vedno, ko v družbi starejših, polniš košaro spominov. Pripovedovalci so bili iskreno, odprti za sodelovanje. »Samo pripovedovati, to ni nič, plesati in peti je bilo potrebno, potem izgleda, tako je bilo naših mladih letih«, so dejali. Še sreča, da smo imeli muzikanta. Le tiste dobrote so manjkale na mizi, ki so bile ob končanih delih in praznikih nekoč. A vseeno, vzdušje ob petju je bilo nadvse prijetno.

In kako je bilo, tik preden smo zaključili snemanje. Teren in vreme sta prispevala popestritev. Milenca in Tomaž sta morala porivati avto iz blata, pa mu nista bila kos. Ostale so le blatne sledi na njunih oblekah ki so sporočale, da smo doma v Halozah. Na pomoč smo poklicali, domačina Adija in zraven je prišel še Boris, brez problemov smo odrinili naprej in zaključili pester dan.

Z močmi pri koncu, smo lahko le še pokomentirali pridobljene informacije, in bili vsi skupaj veseli rezultatov.

Anica Rejec in Milenca Golob

Miklavž

2010-12-05T16:43:00.000+01:00

Sicer tokratna prireditev ni bila v organizaciji KPD Stoperce, ampak je aktualna za celotno stoperško faro. Naše otroke je tudi letos obdaril Miklavž.

PS: S klikom na spodnjo diaprojekcijo vstopite v spletni album, kjer se nahajajo vse fotografije.

Cecilijin koncert "DRUŽINA POJE"

2010-11-21T21:19:00.000+01:00

Cecilijin koncert »družina poje« so organizirale Pevke ljudskih pesmi iz KPD Stoperce, katerim smo tudi najprej prisluhnili.

Ljudske pevke KPD Stoperce

Predstavile so se pevske zasedbe, ki niso ravno vsakdanje, popeljejo pa nas v čas, ko še ni bilo radia in televizije. Pogosto slišimo starejše ljudi modrovati, kako je bilo včasih lepo, ko je ob delu družina zapela. Morda se nam zdi, da tradicija družine, ki skupaj prepeva, že počasi izumira.
Da temu ni tako, so nas prepričale družine iz različnih koncev in krajev, ki so se zbrale v soboto, 20. 11. 2010. Nekateri šolani glasbeniki, drugi le strastni pevci, so poskrbeli, da nas je petje povezalo, in da so se nam v spomin vtisnile prijetne melodije.

Prireditev je vodila Milenca Golob

Milenca Golob

Na odru se je predstavila domača skupina ljudskih pevcev KPD Stoperce - Prešmentani faloti.

Ljudski pevci "Prešmentani faloti"

Najvišje dobro človeka je ljubezen. Čustvo, ki smo ga sposobni izkazovati, v kolikor smo ga bili tudi sami deležni. Ob rojstvu je vsak človek nebogljeno bitje, prazen list papirja. Vse, in to je največ, kar lahko ima, so ljubeči starši. Starši, ki od prvega dne in potem skozi vse življenje po svojih najboljših močeh skrbijo za naše dobro. V želji, da bi zrasli v srečne in ljubeče ljudi, nam vse skozi stojijo ob strani, nas vzgajajo in učijo živeti. Leta minevajo, otroci odrastejo in ustvarjajo svoje družine, pa vendar spoštujejo svoje korenine. Ena izmed takšnih je tudi družina Galun.

Družina Galun iz Stoperc

Lucija Galun iz Stoperc

Zavetnica cerkvene glasbe, glasbenikov, izdelovalcev glasbenih instrumentov, pevcev, izdelovalcev orgel in pesnikov je sv. Cecilija. Starodavno izročilo pravi, da je rimska mučenka Cecilija ena najznačilnejših podob krščanstva.

Na odru sta se pridružili sestri Vidovič iz Dolene. Družinskega petja se je več kot 20 let ob njiju udeleževal tudi brat. Nato sta ostali sami, žal je brat umrl. Petje nadaljujeta, kolikor je v njuni moči, ker bi si želeli, da ne bi bilo nikoli pozabljeno to, kar so ju naučili starši. Zapele so: Po jezeru bliz Triglava in Nebo je čisto jasno.

Sestri Vidovič iz Dolene

Zanesljivo je, da mučenka Cecilija ni le oseba iz legend, o čemer priča mesto v Kalistovih katakombah, kjer so leta 1854 odkrili njen grob. O sveti Ceciliji vemo, da je bila Rimljanka, zaročena s poganom Velerijanom.

Ljudske pevke sestre Nedeljko iz Tomaža pri Ormožu se trudijo ohranjati ljudsko pesem Prlekije. Prevevajo 4-glasno. Pesem je njihova spremljevalka. So članice KD Prepih iz Savec in KD Podgorci. Nastopajo samostojno in tudi s folklorno skupino. Prepevajo: Marija, Ivanka, Lojzka in Ana. Prisluhnili smo pesmim Ta prvo gredo skopala bom in Bog je ustvaril zemljo.

Ljudske pevke Sestre Nedeljko iz Tomaža pri Ormožu

Cecijila se je poročila s poganom Valerijanom. Prosila ga je, naj sprejme vero v enega Boga, in se da krstiti. Valerijan jo je ubogal.

So 9-članska družina z veseljem do petja. To je kratek in jedrnat opis družine Murko, ki prihaja iz Lancove vasi. Preljubo veselje in Če letel bi sta naslova pesmi, ki so nam jih zapeli.

Družina Murko iz Lancove vasi

Ko se je Valerijan vračal k svoji ženi, je zagledal ob njej angela, ki ji je podajal venec iz lilij in vrtnic. Kasneje se je zaobljubil, da bo skupaj z bratom, katerega je prav tako navdušil za krščanstvo, skrivaj pokopal mučence, ki jih je dal ob preganjanju kristjanov pobiti mestni prefekt.

Družina Cep iz Sestrž šteje 7 članov. Oče Franci, mama Vikica, otroci: Sabrina, Lucija, Miha, Peter in Luka. Ukvarjajo se z mizarstvom, Lucija in Sabrina sta študentki. Miha in Peter sta osnovnošolca, Luka pa obiskuje še vrtec. V prostem času se vsi radi ukvarjajo z glasbo. Odrasli pojo pri cerkvenem zboru, mlajši pa pri šolskem zboru. Kot družina so prvič nastopili skupaj. Ob spremljavi kitare so nam zapeli pesmi Tihi večer in Alabare.

Družina Cep iz Sestrž

Cecilijin mož Valerijan in njegov brat sta bila izdana, mučena in obglavljena. Tu se jima je pridružila še Cecilija, kajti prefekt se je polakomnil družinskega imetja.

V njihovih krajih so poznane kot pevke iz Brinjeve gore. Skupaj prepevajo že 13 let. V tem času so izdali že tri CD-je. Prepevajo po širšem območju Slovenije. 2-krat so bile na 5-dnevnem gostovanju v Angliji. V skupini pojejo 3 sestre in 2 njihovi hčerki. Kadar se jim pridruži še brat Slavko, zapojejo kot družina Strmšek. So članice Katoliškega kulturnega društva in v sodelovanju z njimi prirejajo v cerkvi na Brinjevi gori praznik družinskega petja. To je v septembru na Male maše in letos je bilo že sedmič. Tokrat so za nas pripravili pesmi Tihi večer in Skomarski ufarji.

Družina Strmšek iz Zreč

Oblastnik je želel Cecilijo najprej pridobiti za odpad. Ko pa se mu to ni posrečilo, jo je dal sežgati. Toda iz plamenov je prišla nepoškodovana, zato je ukazal naj jo obglavijo.

Sestri Kunstek, Patricija in Aleksandra sta učenki glasbene šole Rogaška Slatina. Glasbeno šolo obiskujeta od 7 leta starosti. Patricija z veseljem igra na flavto, Aleksandra pa jo spremlja s citrami. Udeležujeta se državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih sta dosegli zlato priznanje. Svoje znanje dopolnjujeta z udeležbo na seminarjih in obiskovanjem poletne glasbene šole. Z veseljem sodelujeta na različnih kulturnih prireditvah. Pripravili sta nam pesmi z naslovom Klepetulji in Romanze.

Sestri Kunstek iz Rogaške Slatine

Pasijon pravi, da je rabelj Cecilijo 3-krat udaril z mečem, vendar je ostala živa še 3 dni in v tem času razdelila svoje premoženje. Svetega papeža Urbana pa je prosila, naj njeno hišo spremeni v cerkev.

So Vedlinovi iz Lešja, čeprav se sedaj več vsi ne pišejo tako, pa vendar iz iste družine. Že kot otroci so radi prepevali, lahko bi rekli, da jim je bila pesem položena v zibelko. Ata Mirko jih je že kot otroke Janka, Mirka, Katjo in Marijo peljal v cerkev na kor in tako so začeli prepevati v cerkvenem pevskem zboru, kjer pojejo še danes. Da ne boste mislili, da njihova mama nima posluha, tudi ona rada poje, a nekdo je moral ostati doma in poskrbeti za živino in kmečka opravila, ko so bili ostali na vajah ali kakšnem nastopu. Danes so že vsi odrasli in življenje se je precej spremenilo, a še vedno radi skupaj zapojejo. Zdaj z njimi zapojejo tudi njihovi partnerji ob kakšnih obletnicah ali ob srečanjih, kot je bilo tokratno. Zapeli so nam Ko b'sodov ne blo in Sem zaljubljen bil.

Družina Vedlin iz Lešja

Težko poškodovana je Cecilija preživela še tri dni in 22. novembra 320 umrla. V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kakor pripoveduje pasijon, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga.

Družina, ki jo sestavljajo Jože, njegov brat Drago z ženo Cveto in bratranec Franc, prihaja iz Mislinjske doline. Pesmi, ki so se nekoč prepevale, večinoma po domovih ob različnih kmečkih opravilih, danes skušajo deliti z nami in nas popeljati nazaj v življenje naših prednikov. Ljudske, ponarodele, pa tudi že skoraj pozabljene pesmi pojejo ob posebnih priložnostih, kot so srečanja družin, na kulturnih prireditvah, na območnih in regijskih srečanjih ljudskih pevcev. Obujajo tudi stare praznične običaje, kot so novo leto, sveti trije kralji in svečnica. Za tiste, ki radi prisluhnejo ljudskemu petju, pa so izdali tudi dve zgoščenki. S pesmima Oja, zmiraj vesel in Dekle je na pragu stalo nam je krajšala čas družina Miklavž iz Mislinje.

Družina Miklavž iz Mislinje

V Rimu je bila v 16. stoletju ustanovljena bratovščina sv. Cecilije, kot organizacija glasbenikov. Upodobitev sv. Cecilije prikazuje svetnico z raznimi glasbili ob nogah. Sv. Cecilija goduje 22. novembra.

Ansambel Car prihaja iz okolice Makol. Ukvarjajo se z narodnozabavno glasbo. Imajo že nekaj lastnih komadov, ki jih pripravljajo za snemanje in izdajo CD-ja. Igrajo na vseh zabavah, na katere so povabljeni. Zaigrali in zapeli so nam Dedov nasvet in Jesen ihti.

Ansambel Car iz Makol

Ob koncu koncerta je vse ljubitelje petja nagovorila tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin.

Županja občine Majšperk

Praznično vzdušje je pričarala tudi osnovna šola z božično-novoletnimi izdelki.

Hvala vsem nastopajočim, ki so nas z veseljem do petja popeljali v čas naših dedkov in babic.

Ker že letos zbralo se nas je veliko,

verjamemo, da vam to je pogum vlilo,

da v naslednjem letu

zbrali se v še večjem bomo številu.

Milenca, Ana in Peter

Krst mošta pred Mestno občino na Ptuju

2010-11-12T21:25:00.000+01:00

V četrtek, 11. 11. 2010, so se skozi ves dan na Ptuju vrstile prireditve ob martinovem. Svoj delež k sproščenemu vzdušju je prispevalo tudi naše kulturno društvo, ki je bilo povabljeno, da uprizori šegav krst mošta pred mestno občino.

Naj živi Bakhus, naj živi Amor!

Ta kakor oni je tolažnik,

prvi utre si pot skozi grlo,

drugi v srce preko oči je vodnik.

Vino izpijem, nato pa z očmi ...

to bom storil, kar boste vi!

Na zdravje!!!!

PS: Hvala Stašu za fotografiranje!

Martinovanje v Stopercah

2010-11-12T06:07:00.000+01:00

V sredo, 10. 11. 2010 je KPD Stoperce v sodelovanju z osnovno šolo pripravilo martinovanje na ploščadi pri cerkvi.

Zajtrk za občane

2010-09-03T22:53:00.005+02:00

Društvo gospodinj Stoperce je v okviru občinskega praznika pripravilo zdaj že tradicionalni zajtrk za občane.

Zaradi aktualnosti in množičnega obiska prireditve objavljam fotografije z zajtrka na tem blogu.

PS: S klikom na diaprojekcijo, vstopite v spletni album.

2010-08-31T12:09:00.006+02:00

V času državnega tekmovanja folklornih skupin je bila tudi letos v Beltincih tridnevna godčevska delavnica, ki se je je udeležilo 16 godcev iz vseh koncev Slovenije.

Pomembnost takšnih seminarjev je velika, saj odločilno prispevajo h kakovostnemu poustvarjanju ljudskih pesmi. To leto smo bili še posebaj pozorni na godčevsko sestavo, ob tem pa vstrajno vadili ljudske, plesne viže. Zraven kontrabasa, harmonike, violine in klarineta je bilo posebno zanimanje za oprekelj.

Seminar je vodil poznavalec glasbenega izročila Tomaž Rauch, ki zna s svojimi bogatimi izkušnjami prenesti znanje na nove godce. Da je bila delavnica bolj pestra, samo vsak dan zaključili z obiskom nastopa tujih folklornih skupin.

Zelo zanimivo je bilo med večernim druženjem izvedeti, kako godci iz različnih krajev poustvarjajo ljudske viže.

Nina Šilovinac
Udeleženka seminarja ter članica Folklorne skupine Stoperce

Prangerjada po kočevsko

2010-08-30T19:27:00.004+02:00

Pred poletnim dopustom sta folklornike čakala še dva pomembna nastopa. Tisti v Predgradu je bil v soboto, 17. julija. Krajani tam že leta zapored pripravljajo prangerjado, s katero obujajo krut starodavni običaj - sramotenja posameznikov na sramotilnem stebru.

Kočevci s ponosom pokažejo to zgodovinsko zanimivost, še posebej enkrat na leto, ko v zaspani Predgrad privabi množice obiskovalcev. Letos so pripravili razstavo Čuvajmo Jugoslavijo, Poznim rodovom v spomin, tekmovanje harmonikarjev, nastope tamburašev, srednjeveško tržnico, medse pa so povabili tudi folklornike iz cele Slovenije. Med 150-imi plesalci iz Slovenije, Hrvaške in Srbije so se vrteli tudi stoperški folklorniki.

Praznik folklore

2010-08-30T19:19:00.004+02:00

Brez festivala v Beltincih ni poletja

Med dogodke, ki postrežejo z dobrim plesom, pristno folkloro in nepotvorjenim plesom lahko prav gotovo uvrstimo Festival v Beltincih.

Mednarodni folklorni festival ima že 40. letno tradicijo, saj ga društvo prireja od svoje ustanovitve naprej. Pravijo, da je bil konec žetve v pokrajini ob Muri vedno praznik, saj se je kmet veselil pospravljenega pridelka in to je bila prilika za pesem in ples. Z namenom, da se ti običaji ohranijo in prikažejo tudi širšemu občinstvu vsako leto v čudovitem ambientu, pripravijo štiridnevno dogajanje s tradicionalno povorko in revijo izbranih folklornih skupin, ki festival zaključi. To nedeljo domačini radi poimenujejo kar praznik slovenske folklore, saj na beltinškem odru plešejo najboljši med najboljšimi. Čast tam imajo namreč plesati le folklorne skupine, ki so bile izbrane na področnih revijah širom po Sloveniji in njihov trud je vsako leto poplačan z množičnim obiskom.

Za stoperške folklornike je bil nastop na takšnem festivalu priložnost, da pokažejo in dokažejo tako drugim kot sebi, da se lahko kosajo s starimi poznavalci plesnih korakov.

Portreti krajanov: foto delavnica v Stopercah

2010-08-12T15:42:00.000+02:00

Letošnje poletje nas je že večkrat presenetilo s kakšnim deževnim in turobnim dnevom. Žal so bili podobni obeti tudi za petek, 30. julija 2010, ko smo člani Fotografske sekcije Kulturno prosvetnega društva Stoperce načrtovali foto delavnico na temo portreti domačinov različnih generacij. Z vabili so bili k sodelovanju povabljeni vsi krajani, člani sekcije pa smo med njimi poiskali tudi portretirance.

V domu krajanov Stoperce smo se sprva pogovorili o osnovnih smernicah fotografiranja, nato smo se odpravili na Fiderški vrh, kjer smo izkoristili lepoto narave in gostoljubnost domačih, pozdravilo pa nas je celo sonce.
Domačnost krušne peči, hiša, ki te ponese za več kot sto let v preteklost, prečudovit razgled na Donačko goro in cerkvico Sv. Ane, so botrovali številnim dobrim fotografijam. Fotografirali smo domačine različnih generacij, ki so se bili pripravljeni spogledovati s fotoaparatom. Tako smo v fotografski objektiv ujeli iskrivost otroških oči, življenjsko energijo in zasanjane poglede mladih, ter modrost, ki jo izžarevajo starejši.
Foto delavnico smo zaključili ob pregledu in analizi fotografij vseh udeležencev, prav tako smo si zastavili cilje za v prihodnje.
Želimo si, da bi se zanimanje krajanov za fotografijo in sodelovanje v fotografski sekciji kulturnega društva širilo in prav v ta namen sekcija organizira tovrstne delavnice, pri čemer pa ni pomembna kvaliteta fotografske opreme.

Gostoljubnost na Fiderškem vrhu nas je ob koncu zbrala skupaj za mizo.

Več fotografij pa si lahko ogledate v spletnem albumu.

basen: Palačinke

2010-07-23T12:00:00.002+02:00

Tudi letos je dramska sekcija Kulturno prosvetnega društva Stoperce sodelovala na dnevu šole. Osrednja nit prireditve so bile basni in živalske pravljice. Zato so člani dramske sekcije (medved-Aleš Žnidarko, lisica-Nataša Bedenik, jež-Marjanca Kamenšek, čebelica-Marinka Pšeničnik, zajec-Lea Gregurec) uprizorili basen z naslovom "Palačinke". Marsikomu so se pocedile sline, ko je v dvorani zadišalo po palačinkah. A ker je zvita lisica medvedu vse palačinke pojedla, jih ta ni imel več za ponuditi, je pa basen ponudila poučen nauk: "Ni vsak tvoj prijatelj, ki se ti prilizuje!"

Če si želite pogledati prigodo celotne basni, pa si oglejte naslednji video!

Foto delavnica prazničnih folklornih oblačil

2010-07-23T06:28:00.000+02:00

Fotografska sekcija Kulturno prosvetnega društva Stoperce je v mesecu aprilu v okviru foto delavnice izvedla fotografiranje še preostalih članov folklorne skupine (Lee, Mirana in kontrabasistke Nine). Na naše povabilo pa sta se pridružila še Cvetka in Slavko, ter harmonikar Branko.

Pozitivno in veselo vzdušje, čudovita narava in skrivnostna cerkvica, ter ustvarjalni navdihi so prispevali k številnim dobrim posnetkom. Še posebej je do izraza prišla črno-bela fotografija, prav zaradi že naštetih dejavnikov in seveda motiva fotografiranja - to so bila praznična folklorna oblačila.

2010-06-09T13:05:00.005+02:00

Folklorna skupina iz Stoperc si je z uspešnim nastopom na območnen in nato še na regijskem izboru prislužila nastop na najvišjem tekmovanju folklornih skupin - torej, 25. julija v Beltincah plešemo na državni reviji.

Razpis: Uredimo naše podeželje

2010-05-18T00:40:00.004+02:00

ETNOGRAFSKA SEKCIJA KPD Stoperce RAZPISUJE
tekmovanje za najlepše urejeno hišo z okolico v krajevni skupnosti Stoperce, pod naslovom:

UREDIMO NAŠE PODEŽELJE

Z namenom, da bi imeli čim lepšo okolico domov in bi ohranjali kulturno arhitekturno dediščino naših domačij in vasi, bomo tudi letos izvedli ocenjevanje najlepše urejenih hiš z okolico.

Izbrali bomo najlepše urejeno hišo, s poudarkom na
urejenosti doma in dvorišča z okolico.

Ocenjevanje bo potekalo 27. in 28. MAJA 2010 s sodelovanjem strokovne in nevtralne komisije, ki bo izbrala tri najlepše.
Podelitev nagrad in priznanj bo na KMEČKEM PRAZNIKU, 29. maja 2010 v Stopercah.

Pri ocenjevanju bomo upoštevali še:

- ohranjanje krajevne tipike pri urejanju okolja: ograje, brajde,vodnjak

- krajina in svojevrstna arhitektura doma;

- raznolikosti avtohtonega rastlinja

- izkoriščanje danih možnosti ureditve s cvetjem in zelenjem glede na letni čas

- urejenost okolice hiše

Prijavite svoje hiše in s tem pokažite svoj trud pri urejanju vaše hiše in okolice. Če pa ste opazili pri kom še lepšo urejenost doma, ga letos lahko predlagate na razpis. Predlagane hiše bo komisija pred ocenjevanjem obvestila in jih prosila za sodelovanje na tem tekmovanju.

Na razpis se prijavite v gostilni BEDRAČ do 26. maja 2010, ali pokličete na telefonske št.:

031/607-601 – RUDI JERNEJŠEK

031/704-332 – ANICA REJEC

041/485-175 – IDA ŽUNKOVIČ

Regijska revija folklornih skupin

2010-05-03T20:26:00.003+02:00

Folklorna skupina iz Stoperc je bila izbrana za Regijsko revijo folklornih skupin, ki bo 28.5.2010 v Lenartu!
Upamo, da boste naš trud nagradili z obiskom.

Fotografije s srečanja ljudskih pevcev in godcev v Stopercah

2010-04-22T09:26:00.009+02:00

2010-04-19T21:17:00.005+02:00

TERMINI NASTOPOV FOLKLORNE SKUPINE

- ''POLEPŠAJMO PRAZNIK DELA S PESMIJO, PLESOM IN IGRANJEM''
Ob praznovanju 1. maja, bomo plesali v nedeljo, 2. maja ob 16.00 uri v dvorani gasilskega doma v Račah.

Vabljeni!

5. srečanje ljudskih pevcev in godcev v Stopercah

2010-04-13T14:25:00.002+02:00

V A B I L O !

Pevci ljudskih pesmi »PREŠMENTANI FALOTI« KPD Stoperce vas vabijo na 5. srečanje ljudskih pevcev in godcev v Stopercah.

Prireditev bo v soboto, 17. 4. 2010, ob 19. uri v Domu krajanov Stoperce.

Na fotografiji: Prešmentani faloti KPD Stoperce

Spoštovani nastopajoči, hvala, ker se boste odzvali našemu povabilu in tako s svojim nastopom polepšali večer ljudskega petja v Stopercah.

- Pevci ljudskih pesmi »PREŠMENTANI FALOTI« KPD Stoperce, vodja Anton Galun

Sem sanjal sinoči

Zaslišal, zaslišal sem ptičico pet

- Društvo podeželskih žena Šmarjeta, Pevke ljudskih pesmi Šmarjetke, vodja Jelka Petrovič

Sinoč sem videl ljubico

Ena ptička

- Ljudske pevke DU Ptujska Gora, vodja Adela Pulko

Se spominjam davnih časov

Veselo je na svetu živet

- Muzikanti FD Lancova vas, vodja Vlado Jurgec

S harmoniko po domače

Koračnica

- Ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, vodja Hedvika Ostroško

Lež mi, lež mi ravno polje

Oj ta vojaški boben

- Ljudske pevke KD Rogatec, vodja Hilda Ozvaldič

Nadole

Ljuba si ti pomlad

- Pevci ljudskih pesmi »Matičkovi«, vodja Matija Lisec

Prišla bo vesela pomlad

Snoč pa dav je slanca padla

- Ljudske pevke »Žanjice« PD Cirkovce, vodja Anica Juršič

Hribčki ponižajte se

Po vrtu sem šprancirala

- Pevke ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, vodja Marija Zamuda

Ko se je Noe postaral

Čakala bom

- Ljudske pevke KPD Stoperce, vodja Nada Golob

- Ljudski godci »Trio Vetrnica» KD Mala vas, Konrad Kostanjevec

Prijazno luna sveti

Hišca ob cest stoji

- Pevci ljudskih pesmi »PREŠMENTANI FALOTI«KPD Stoperce, vodja Anton Galun

Ne hodi ti k meni ponoči

Prireditev bomo zaključili s skupno pesmijo: Za gorami grmi in bliska

Vljudno vabljeni!

Na območni reviji folklornih skupin

2010-03-22T15:41:00.003+01:00

Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti je letos, kot tudi leta poprej, pripravil območno revijo odraslih folklornih skupin. Ta je bila, zaradi števila prijavljenih, v dveh večerih, in sicer v petek 19. in soboto 20. marca v Cirkovcah. Tako prvi, kot drugi večer je nastopilo šest skupin, večina teh se je odločilo, da predstavijo splete štajerskih plesov. Tudi mi, vendar nas veseli, da smo bili drugačni in izvirni. Seveda vse to v mejah strogih pravil folklornega plesa.

Zaplesali smo splet vzhodno štajerskih plesov z naslovom Sem slovenske deklica, ki ga je odrsko postavila Maja Glaser s pomočjo Mirka Ramovša. Letos smo na reviji prvič zaplesali v slavnostnih nošah, ki so bile deležne pohval. Dober vtis smo plesalke naredile tudi s pričeskami. Da smo lahko plesali so nam igrali Branko Narat na harmoniki, ritem je držala Nina Šilovinac s kontrabasom, na violini pa nas je spremljala Sabrina Cep.

Nastop v Majšperku

2010-03-22T15:27:00.007+01:00

V petek, 19. marca, smo stoperški folklorniki zaplesali na prireditvi Pozdrav pomladi v Osnovni šoli Majšperk. Prvič smo javnosti predstavili nov splet plesov, ki smo ga pripravljali zadnje mesece. In prvič sta nam, ob harmoniki, zaigrali še violina in kontrabas.

Fotografija: Priprave na nastop;

»Pomladni žarki pesmi pišejo«

2010-03-09T08:16:00.006+01:00

Prireditev ob dnevu žena

Čeprav še zima posipava bele snežne kepice in tu in tam puha s strupenim vetrom, je pomlad tu. Vonjamo jo, čutimo jo in kakor cvetje tudi nas vabi sonce na plano, da zadihamo s polnimi pljuči in pozdravimo mlado življenje. V takšnem vzdušju sta proslavo v organizaciji KPD Stoperce pričela voditelja Nataša Bedenik in Matjaž Kitak.

Prvo kitko v praznično marčevskem duhu so spletli učenci naše šole, ki so si na vso moč prizadevali najti najlepšo besedo na svetu. (V poduk: večno iskana, nikoli najdena!) Njihova pesem s plesom pa je kar pogrnila pisano preprogo pomladi po našem odru.

Ljudske pevke in ljudski pevci so kot vedno dodali pridih tradicije in vsaka njihova pesem nam je povedala zgodbo o življenju nekoč in se dogaja še danes.

Smo željni smeha, humorja? Seveda smo! Zato je bil skeč članov KPD prava sprostitev in užitek za ušesa in oči, a usta so se morala ukriviti navzgor, ko je zaljubljeni Aleš hotel prikazati, kako lepa je Metka. A kaj, ko te ljubezen zaslepi in preveč zasanjan zamudiš priložnost. Takšno je pač življenje.

Nastop folklorne skupine je starejšim obiskovalkam obudil spomine na mladosta rajanja, drugim pa s krepkimi petami, glasnimi vriski in seveda s »šik« oblačili, razburkal že prebujane pomladne sanje in želje.

V drugem delu naše prireditve smo se dotaknili materinstva, ljubezni, ženske. Mama, večno hvaljen mit, ko se o njej govori v javnosti. A kaj, ko je mama tudi pralni stroj, gradbena inženirka, svetovna kuharica … ker je univerzalna, je nenadomestljiva.

Mama je najprej najsvetejša in najsvetlejša iskrica življenja nas vseh, pa če se tega zavedamo ali ne. In mama je potem najsvetejša in najsvetlejša zvezda nas vseh pa če to priznamo, ali ne. Mamo je ljubezen naredila mamo. Ljubezen nikoli ne pride, ko jo čakamo, prevečkrat odide brez besed. Prvo srečanje, prvi dotik, prva vrtnica …
Poroka: prevzem odgovornosti do skupnega življenja (se mnogi tega preveč bojijo?). Ženske se z materinstvom še kako zavedajo odgovornosti. Bog jih je baje velikodušno obdaril z mnogimi vrlinami tega sveta. Nečesa pa ji ni dal: skrbi zase. Za to bo morala poskrbeti sama.
Lirični drugi del prireditve je zaključila županja naše občine, dr. Darinka Fakin z govorom o vlogi matere in materinstva in s čestitko ženskam ob dnevu žena in materinskem dnevu.
Voditelja prireditve sta na koncu vsem zaželela veliko toplih pomladnih žarkov, moški pa so obiskovalke obdarili z nageljčkom občine Majšperk.

Vera Planinc

PS: Ostale fotografije si lahko ogledate s klikom na spodnjo fotografijo:

Prireditev ob dnevu žena 2010

Dan plesa z Mirkom Ramovšem

2010-03-08T20:55:00.040+01:00

»Veselje je treba pokazati, ko se pleše! Zavriskaj!«

Člani folklorne skupine KPD Stoperce smo se odločili, da poglobimo priprave na Območno revijo odraslih folklornih skupin in zato smo v nedeljo, 7. marca 2010, v goste povabili gospoda Mirka Ramovša. S svojim znanjem nas je usmerjal in s tem pomagal, da je pripravljeno še lepše za uho in pogled. Mož z izjemno karizmo nas je spodbujal na način, kot je zapisano zgoraj, ni pa skrival niti svojih plesnih sposobnosti.

Mirko Ramovš je bil rojen v Ljubljani 5. oktobra 1935, leta 1960 je diplomiral na slavističnem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Po pedagoškem delu se je zaposlil kot sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta, kjer je kot etnokoreolog raziskoval slovenski ljudski ples. Za arhiv je z besednimi opisi in kinetografijo prispeval veliko večino obstoječih zapisov z vsega slovenskega etničnega ozemlja. Glasbenonarodopisni inštitut je po njegovi zaslugi bogatejši za številne dokumentarne fotografije, zvočne posnetke ljudske glasbe, filmske in video posnetke. Objavil je več znanstvenih razpravah, znanstvenih in strokovnih člankov, antologijo slovenskih ljudskih plesov "Plesat me pelji" (1980) ter sedem knjig s skupnim naslovom "Polka je ukazana" (1992-2000). Od leta 1965 je umetniški vodja Akademske folklorne skupine "France Marolt", v tej skupini pa je od študentskih let plesal tudi sam. O ljudskih plesih je veliko let predaval Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

8. marec

2010-03-08T14:47:00.010+01:00

Drage ženske,

Danes boste slišale nešteto besed, ki bodo namenjene vam; o tem kako zelo ste pomembne, kako težko je vaše življenje v današnjem času, kako ...

Dobile boste rožico, drobne pozornosti ...

Kaj pa jutri!? Ali ne boste jutri enako pomembne, ali ne bo jutri vaše življenje v današnjem času enako težko? Kdo vam bo jutri podaril rožico ali drobno pozornost?

Bodite ponosne na to da ste ženske in zavedajte se svoje ženskosti, svoje pomembnosti prav vsak dan! Ne dovolite, da vam bi bil namenjen le en dan. Praznujte ga vsak dan znova in znova, ker si to zaslužite, ker ste nepogrešljive in nenadomestljive. Zahtevajte pozornost in hvaležnost vsak trenutek in ne le kadar vam to odobrijo v koledarju.

Pa lepo praznovanje danes, jutri in vseh ostalih 363 dni v letu!

Lea Gregurec

Termini nastopov folklorne skupine

2010-02-28T13:52:00.009+01:00

- 5. marec 2010 – Prereditev ob dnevu žena, Stoperce;

- 19. marec 2010 – Pozdrav pomladi, Majšperk;

- 19. in 20. marec 2010 - "Pod lipo" - Območna revija odraslih folklornih skupin, Cirkovce;